"Poročal sem že o 40 vojnah, a še nikoli nisem doživel leta, kot je bilo 2025"

"V svoji dolgoletni novinarski karieri, ki sega v 60. leta prejšnjega stoletja, sem poročal o več kot 40 vojnah, a leto 2025 se mi zdi najbolj skrb vzbujajoče, bolj kot katerokoli drugo. Ne zgolj zaradi števila in brutalnosti konfliktov, temveč zato, ker eden izmed njih – vojna v Ukrajini – nosi posledice, ki bi lahko preoblikovale ves svet," piše novinar in dolgoletni urednik zunanjepolitične redakcije BBC John Simpson.

Države zveze Nato so v visoki pripravljenosti, zahodne vlade spremljajo ruske dejavnosti, od podmorskih sabotaž do kibernetskih napadov, ki bi lahko ohromili državne institucije in ostale ključne storitve. Prepričane so tudi, da ruske tajne službe izvajajo ali naročajo umore disidentov na Zahodu, eden od najbolj znanih tovrstnih primerov se je zgodil leta 2018 v britanskem Salisburyju, ko je bil zastrupljen nekdanji ruski tajni agent Sergej Skripal.

Leto 2025 so zaznamovale vojne v Ukrajini, Gazi in Sudanu. V Gazi je po terorističnem napadu oktobra 2023 sledilo uničujoče izraelsko vojaško posredovanje, ki je rezultiralo v več desettisočih mrtvih Palestincev.

"Znam končati vojne," je trdil Donald Trump, potem ko je posredoval pri sprejemu mirovnega načrta za Gazo. Res je, da tam zdaj umira manj ljudi, a kljub temu se zdi, da je sprejeto premirje zelo krhko.

V Sudanu pa že leta divja spregledana državljanska vojna z ogromnim številom umrlih. A kljub temu je vojna v Ukrajini tista, o kateri se poroča in je dojeta na povsem drugačni ravni.

Večina vojn, o katerih sem v preteklosti poročal, je bila lokalnih, krvavih, a vendarle omejenih. Konflikti, kot je bila vojna v Vietnamu, prva zalivska vojna in vojna na Kosovu, so sicer občasno kazali znake, da bi se lahko razširili v nekaj večjega, vendar se to na srečo ni zgodilo.

Tokrat pa gre za konflikt, v katerega je neposredno udeležena svetovna velesila, ki je pripravljena tvegati mednarodno eskalacijo, opozarja Simpson.

Od preteklih vojn je tokrat spremenjen položaj Združenih držav Amerike, predsednik Donald Trump namreč odkrito kaže nezanimanje za Evropo in strateški sistem, ki je bil v veljavi od konca druge svetovne vojne.

Nova ameriška varnostna strategija celo namiguje, da je Evropa na robu civilizacijskega propada. Kremelj pa je seveda takšno razmišljanje pozdravil z zadovoljstvom. Vladimir Putin namreč vidi veliko priložnost: ZDA se umikajo, Evropa pa je razdeljena in vojaško podhranjena.

Čeprav so gospodarstva nekaterih evropskih držav neprimerljivo večja od ruskega in ima Evropa več kot trikrat več prebivalcev, se je velik del države na stari celini več desetletij zanašal na ameriško zaščito in obrambo. Zdaj pa so prav te države soočene z realnostjo, da so ZDA manj vplivne v svetovnem merilu, ob tem pa se z vrnitvijo Trumpa v Belo hišo osredotočajo predvsem nase.

Obstaja tudi velika verjetnost, da bo Trumpu do konca mandata uspelo ZDA kar precej izolirati, s tem pa otežiti nalogo njegovih naslednikov, da bi ZDA znova uveljavili kot zaščitnice Evrope.

Putin je sicer v začetku meseca izjavil, da Rusija nima interesa začeti vojne z evropskimi državami, a je pripravljena načrte spremeniti, če si Evropejci tega želijo. "Ne bo nobenih operacij, če nas boste spoštovali, če boste spoštovali naše interese, tako kot smo mi vedno skušali spoštovati vaše," je izjavil ruski predsednik.

A dejstvo je, da je Rusija že napadla neodvisno evropsko državo, povzročila množične vojaške in civilne žrtve.

Leto 2026 bo zato odločilno. Zelo verjetno se bo zgodilo, da bo Ukrajina podvržena pritiskom, da sprejme mirovni sporazum, ki bi ji odvzel del ozemlja. Ključno vprašanje pri tem pa ostaja, ali bi takšen dogovor sploh preprečil morebitno novo rusko agresijo v prihodnje. Evropa bo zato morala nase prevzeti bistveno večje breme, kot je to počela doslej.

Eskalacija v neposreden jedrski konflikt se mi še vedno zdi zelo malo verjeten, saj odvračalne tehnike delujejo. A tveganje za stopnjevanje napetosti ostajajo, zlasti zaradi nekaterih napačnih ocen in postopnega premikanja rdečih črt. Putin je že dokazal, da je pripravljen tvegati, njegovi podrejeni pa redno grozijo z uporabo novega orožja.

Ob tem ne smemo spregledati Kitajske. Kitajski predsednik Ši Džinping sicer redkeje javno grozi Tajvanu, da ga bo priključila Kitajski, kot je to počel v preteklosti. A kitajska vojska naj bi bila po ocenah analitikov in obramboslovcev pripravljena na invazijo do leta 2027.

Vse skupaj tako ustvarja dokaj temno sliko prihodnosti. Vojna v Ukrajini se bo morda sicer končala, a pod pogoji, ki bodo koristili Putinu. Kitajska bo še naprej krepila svojo moč. ZDA se bodo še bolj oddaljile od Evrope. Če kdo slučajno pričakuje tretjo svetovno vojno v obliki nenadnega jedrskega spopada, se verjetno moti.

Veliko bolj verjeten je počasen, a vztrajen proces političnih, vojaških in diplomatskih pritiskov, v katerih bo avtoritarnost pridobivala prostor, zahodno zavezništvo pa bo slabelo.

In ta proces se je, žal, že začel.